KOLUMNA: Novo leto, novi cilji.

V času pred novim letom smo običajno vsi v pričakovanju. Kmalu se bomo poslovili od starega leta in ob tem upamo tudi starih navad, poslovnih polomij in osebnih neuspehov. Ob vstopu v novo leto smo polni novega zagona, svežih idej za prihajajoče leto in predvsem polni upanja, da nam bo tokrat pa zares uspelo.

Zakaj se je tako težko držati novoletnih zaobljub? No, en del težave je v naših motivih za postavljenimi cilji. Običajno so naši motivi pri zastavljanju ciljev površinski in zelo posplošeni. Pozabimo si odgovoriti na temeljno vprašanje: ZAKAJ nek cilj? “Več bom brala” ali “Redno bom telovadila” ali “Zdravo se bom prehranjevala” so zelo splošni cilji, ki brez pravega osebnega motiva za njim ne pomenijo prav nič.

ZA USPEŠNO NOVO LETO ANALIZIRAJ STARO. Da bi torej za prihodnje leto zastavljali cilje s pravimi motivi, se moramo poglobiti v občutke, ki so nas spremljali pri nedoseženih ciljih prejšnjega leta. Glede posameznega cilja se lahko vprašamo: “Zakaj sem si postavila ta cilj?”, “Ker to od mene pričakovali drugi, ali jaz sama?”, “Kako mi je ta cilj izboljšal živjenje?”, “Ali ta cilj sploh potrebujem v svojem življenju?”. Dejansko moramo generalno pospraviti naše pretekle cilje in motive za njimi. Saj veste, ni prihodnosti za tiste z razmetano preteklostjo.

Ko so naši motivi in občutki za njimi nekoliko bolj jasni, je čas za VIZIJO. Kdo sem trenutno in kdo želim postati? To ni nek dolgočasen seznam naših negativnih lastnosti in kako se bodo spremenile v pozitivne. To so usmeritve za naprej na podlagi tega, kje smo zdaj. Niti ne bi rekla, da so to cilji, so naše videnje sebe v prihodnosti in kaj moramo narediti, da bi do tja prišli. Zakaj ne cilji? Ker psihološko gledano cilj veliko pričakuje. Za cilj smo pripravljeni šele, ko nam je jasna naša vizija, torej kdo smo in kdo bi radi postali. Ko na primer pišemo poslovni načrt, začnemo vedno z vizijo in misijo, šele nato pišemo konkretne cilje. Ali preden začnemo s konkretnim načrtovanjem dogodka, potrebujemo nekoga z vizijo, ki vidi celoten dogodek že vanprej. Šele na podlagi jasne vizije lahko postavimo jasne cilje. 

Pri postavljanju vizije nam pomagajo naslednja samopreiskovalna vprašanja:

  • Katera so moja najljubša opravila?
  • V katerih opravilih sem zares dobra?
  • Katerie so moje najmočnejše vrednote?
  • Kaj si želim doseči na osebnostnem, družinskem, poslovnem, duhovnem, telesnem, psihološkem, socialnem, finančnem in zabavnem področju svojega življenja?
  • Kako bi preživela čas, če mi ne bi bilo potrebno hoditi v službo?
  • Kako bi preživela dan sama s sabo?
  • Kaj bi na koncu svojega življenja obžalovala?
  • Katere slabosti drugi vidijo pri meni in katere vidim sama?

S temi in podobnimi vprašanji dosežemo vsaj dvoje – okrepimo zavedanje in cenjenje tega, kdo smo trenutno in bolj nam je jasno, kdo želimo postati.

Sedaj, ko imamo pospravljeno preteklost in jasno vizijo za prihodnost, je končno čas za CILJE. Pri tem je nujno, da si ne postavimo previsokih in preveč obsežnih ciljev. Svojo vizijo moramo razdrobiti na manjše enote, jim določiti neko časovno omejitev (dolgoročni, kratkoročni) in nato nagraditi svoj uspeh. Na začetku so cilji ponavadi zelo kratkoročni in nagrade za njihovo doseganje visoke. To nas motivira za naprej. Na primer:

če je naša vizija: “Več želim brati knjige in manj časa preživeti na družbenih omrežjih”

  • prvi kratoročni cilj: 5 vrstic na dan, nagrada: 15 minut na družbenem omrežju
  • drugi kratkoročni cilj: 10 vrstic na dan, nagrada: 10 minut na družbenem omrežju

in tako naprej, dokler naš cilj ne postane naša navada.

Teh nekaj smernic velja tako za postavljanje osebnostnih kot poslovnih ciljev. Res je, da zahteva nekaj težkega dela in samopriskave, vendar rezultat bo v bolj jasnih ciljih in načinih njihovega doseganja. Z jasnimi cilji za naprej pa je naš vsakdan veliko bolj produktiven in uspešen, kar pa je na koncu koncev vredno vsakega vloženega truda.

0 odgovorov

Še vedno tukaj? Mnenje? Vprašanje?

Email naslov ne bo objavljen.

Dignitas Ekipa